Kisle kumarice
1 05 2008“Včeraj sem cel dan kisle kumarice jedla in je očeta že začelo močno skrbeti”
-”Aja? Zakaj pa?”
“…a ne veš? Kisle kumarice in ženske?”
-”Pol jim zadah smrdi, mar ne?”
Tako nekako je potekal pogovor med mani in sošolko. Seveda mi je moje neznanje sindroma kislih kumaric vrgla pod nos in mi delno zasmehljivo povedala, da je hotenje po kislih kumaricah znak nosečnosti in da je to splošno znano. Ok, sem sprejel to kot lastno “nerazgledanost”.
Pogovor se je nato nadaljeval in punca je pripomnila “Saj jaz tudi nisem vedela kdo je Dorian Gray” [pred časom sem imel v msn-ju napisano v podimku "Slika Dorana Graya"]. Takrat me je pa preprosto povedano na rit vrglo. Punca je imela pred manj kot letom maturo, na kateri je bilo delo pod obveznim čtivom oz. med obveznim naborom znanja. Še več, po mojem je to delo vsaj del splošne izobrazbe. Resno mišljeno, splošna izobrazba, nekaj kar bi moral vsak človek vedeti. Vsaj gimnazijski maturant če ne drugega, saj s končano gimnazijo nismo vredni piškavega groša.
Priznajmo si, šolski sistem je tudi nasplošno čedalje manj zahteven. Generacije smo iz leta v leto bolj lene in posledično se od nas zahteva čedalje manj…ali je obratno? So profesorji čedalje bolj leni in posledično smo tudi mi manj zahtevni in samokritični? Bleh, brainfreeze.
Fokus tega izliva je, da bežite kolikor vas noge nesejo, če bo vaša izbranka začela kumare goltati kot za stavo. Pa ni nujno da bodo vaše :>
