Začel sem brati.
Očitno je skorajšnja degradacija mojega pisanega in govorjenega slovenskega jezika povzročila manjši kaos znotraj glave. Z začetkom prebiranja pa sem si uspel urediti misli, struktura govora in pisanja se mi ponovno vračata in nasplošno sem bolj umirjen.
Hvala ti Jones 
Tako je, konec. Zaključen prvi letnik Fakultete za Farmacijo, UNI Lj, povprečje več kot dobro…ampak v sebi imam občutek, katerega bi najlažje opisal z besedo: “praznina”. Nekaj mi manjka v življenju, nekaj nematerialnega. Ja, zaključek letnika je nematerialna dobrina, ampak vpisal sem se na faks da ga končam oz. je to samo po sebi umevno. Moram se povzpeti eno stopnico višje…
Poročam v roku parih dni…
Če se kje od teh lokacij znajdeš, pa nisi pijana, beži…
Aja, sem omenil da se mi ne da analizne kemije učiti?
Kdaj se zaveš da si pokvarjen?
Ko ne moreš spati, te noge srbijo, v postelji te kuha, tečen si…
Preprosto, kakav
Vsak začetek je težak,
pravijo.
Prvi vdih naj bi bil največja možna bolečina kar je človeško telo prestane (tesno ji sledi poslušanje Damjana Murka). Prva vožnja s kolesom rezultira v paru krvavih kolen. Prvi seks je…ja. Prvi blog je pa najbrž prvi, zadnji in edini. Občutki? Imam prostor za čečkarije, kjer bom imel svoje umotvore, izlive žolča, nezrele komentarje in oh in sploh (upam da bo spodobna zamenjava za javnosti-sedaj-zaprt forum študentov farmacije). Upam tudi, da bo stvar s šumniki popravljena, sicer bom fasal en prav pravcat živčni zlom (pravilno se piše kaša!!).
Dobrodošli na blogu študenta farmacije, brata, sina, samca
viddek
